Text
35. Článok
Določbe od 32. člena do 35. člena tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za prenos iz jamskih skladišč eksplozivnih sredstev do delovišč.
IV. SHRANJEVANJE EKSPLOZIVNIH SREDSTEV
V SKLADIŠČIH
1. Splošna opredelitev
36. Článok
(1) Eksplozivna sredstva se shranjujejo v jamskih skladiščih, ki so zgrajena in urejena v ta namen, in sicer v količinah, ki so določene v dovoljenju za uporabo skladišča.
(2) Manjše količine eksplozivnih sredstev za potrebe enega ali več delovišč so lahko spravljene v priročnih shrambah, ki morajo biti v območju delovnih mest na varnem prostoru.
37. Článok
(1) Eksplozivna sredstva lahko shranjujejo tudi v skladiščih na površini, ki so zgrajena in urejena v ta namen.
(2) Skladišča na površini so lahko urejena tudi kot tipska priročna skladišča eksplozivnih sredstev (PSRS), ki so postavljena na primerno urejenem terenu in primerno zavarovana.
(3) Gradnja skladišč eksplozivnih sredstev na površini se na podlagi ustrezne projektne dokumentacije izvaja v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo, in zakonom, ki ureja graditev objektov.
(4) Za ureditev skladišč, pogoje skladiščenja in red v skladiščih eksplozivnih sredstev na površini, se poleg predpisov, ki urejajo te objekte, smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika.
2. Pogoji skladiščenja
38. Článok
(1) V jamskih skladiščih, pomožnih skladiščih in priročnih shrambah morajo biti razstreliva popolnoma ločena od detonatorjev, in sicer:
– v skladiščih: v posebnih komorah;
– v pomožnih skladiščih: v posebnih komorah ali vdolbinah;
– v priročnih shrambah pa v posebnih vdolbinah ali v zabojih.
(2) Vžigalne vrvice in pomožna vžigalna sredstva se hranijo v istem prostoru z razstrelivi, vendar ločeno od razstreliv v posebnih vdolbinah ali zabojih.
(3) Detonacijske vrvice in busterji se lahko hranijo v istem prostoru kot razstreliva.
3. Količine eksplozivnih sredstev v skladiščih
39. Článok
(1) V eni komori jamskega skladišča je dovoljeno imeti:
– 7000 kg gospodarskega razstreliva;
– do 20000 različnih vrst detonatorjev.
(2) Če za shranjevanje detonatorjev in električnih detonatorjev ni posebne komore, se sme ta sredstva spravljati v vdolbine v dohodni progi, ki morajo biti zaprte z vrati.
(3) Vsaka vrsta eksplozivnih sredstev, mora biti v komori zložena ločeno.
(4) Izjemoma, ob izvedenih dodatnih ukrepih, ki zagotavljajo enako varnost, kot pri normalnih količinah, se smejo skladiščiti tudi večje količine razstreliv. Dovoljenje za to izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi tehnične dokumentacije.
40. Článok
V pomožnih skladiščih se sme skladiščiti do 2000 kg razstreliva in do 4000 kosov različnih vrst detonatorjev.
4. Graditev jamskih skladišč, pomožnih skladišč
in priročnih skladišč za shranjevanje eksplozivnih
sredstev v rudnikih s podzemeljsko eksploatacijo
mineralnih surovin
a) Splošne opredelitve
41. Článok
(1) Jamsko skladišče za eksplozivna sredstva se lahko gradi samo na osnovi rudarskega projekta.
(2) Pred izdelavo rudarskega projekta je treba dobiti dovoljenje za lokacijo jamskega skladišča, izdano od organa, ki je izdal dovoljenje za izkoriščanje.
(3) Zgrajeno jamsko skladišče je dovoljeno uporabljati šele po pridobitvi veljavnega dovoljenje za uporabo.
42. Článok
V ťažobnom projektu by mali byť vzaté do úvahy bezpečnosť ostatných ťažobné zariadenia v prípade explózie v sklade.
b) podmienky pre vybudovanie úložiska jaskyne pre výbušného materiálu
43. Článok
Jaskyňa sklad byť postavený v pustej skaly alebo užitočné, minerálnych látok v suchom mieste, najlepšie v pevnom materiáli vonkajšími tlakmi, ktoré by mohli viesť k narušeniu alebo prípadnej explózii, a kde, v prípade explózie by nemalo poškodiť ďalšie jaskynné priestory a odkiaľ plyny môžu vzniknúť pri výbuchu, prenikol na stránky.
44. Článok
(1) minimálna vzdialenosť od jaskyne jaskyne oblasti skladovania, hlavné cesty, zariadenia a vybavenia v jaskyni sú:
Minimálna prípustná vzdialenosť od najbližšieho bunky alebo
komory m jaskyne skladovanie
-------------------------------------------------- --------------------------------
Uvoľnenie v podobe buniek (výklenok) vo forme komôr
-------------------------------------------------- --------------------------------
Hlavný ventilátor 60 100
Zračilna dvere, ktoré
zabezpečujúce vetranie všetkých jaskýň
ali enega celega oddelka jame 60 100
Jamski hodniki, ki rabijo za
redni izhod in prehod, ter glavni
zračilni hodniki 20 25
Jaški, komore, črpalke,
elektro-stikalne postaje in
transformatorske postaje 60 100
Glavni izvozni jaški, jaški za
prevoz ljudi, podklopi in
vpadniki za vhod ljudi v jamo
oziroma izhod iz nje 100 100
Drugi hodniki in jamski prostori 15 15
----------------------------------------------------------------------------------
(2) Te razdalje so izjemoma lahko tudi manjše, če se z izračunom na podlagi odpornosti kamnin proti udarnim valovom, določene s preskušanjem kamnin, ali na podlagi posebne konstrukcije skladišča ugotovi, da zadostuje tudi manjša razdalja, ne da bi bila pri tem ogrožena življenje ljudi in varnost objektov.
45. Článok
Vstop v dostopni prostor skladišča ne sme biti v hodniku glavnega vhodnega zračnega toka.
46. Článok
(1) Skladišča se gradijo tako, da so v neposredni zvezi z izhodnim zračnim tokom in da so po najkrajši poti povezana z najbližjim odcepom svežega zračnega toka z vrtino ali zoženim hodnikom, ki se v primeru eksplozije lahko avtomatsko ali z varnega mesta zapre.
(2) Če je povezava skladišča s svežim zračnim tokom prek vrtine premera do 300 mm, zadostuje, da je vrtina pravokotna na os skladiščnega dostopnega hodnika.
(3) Če je skladišče povezano s svežim zračnim tokom po zoženem hodniku, mora biti profil hodnika v smeri izhodnega zračnega toka najmanj za 20% večji od profila hodnika iz smeri vhodnega zračnega toka.
(4) Zožitev v hodniku iz odcepa svežega zračnega toka mora biti izvedena v dolžini najmanj 5 m, površina zoženega profila pa ne sme biti večja od 2 m2.
47. Článok
Dostopni hodnik skladišča z dvema komorama mora biti najmanj dvakrat pravokotno prelomljen, za skladišča z več kot dvema komorama pa najmanj trikrat pravokotno prelomljen, s tem da so na prelomih hodnika 3 m globoke odbojne vdolbine profila hodnika za ublažitev udarcev v primeru eksplozije.
48. Článok
(1) Skladovacie zariadenia môže byť postavená s dvoma alebo viacerými komôr v závislosti na množstvo a druh munície, s potrebou výslovne definujú pre skladovanie čiapky komory detonatorskih a elektrické rozbušky, a priestor na vydanie arzenál.
(2) Sklady môže mať viac komôr, pokiaľ ide o množstvo a druhu munície, ale nie viac ako šesť komôr, z ktorých každá môže byť navrhnutý pre maximálne 4 výbušnín, jednu komoru pre uloženie rôznych typov rozbušiek a jednej komory o vydaní výbušného materiálu.
(3) Ak je to nutné, môžete tiež zariadiť, poistkové skrine a úložný priestor natáčanie tašky, strojčkov zapaľovanie min, natáčanie nástrojov a príslušenstva pre tryskanie.
49. Článok
(1) Jednotlivé komory by mali byť konštruované tak, aby ich pozdĺžna os je kolmá na os k dispozícii chodba (ktorá priamo vstupuje do komory). Proti každá komora musí byť na druhej strane chodby prístup do profilu komore postavená najmenej 3 m hlboké, reflexné dutiny.
(2) V jaskyniach nebezpečných uhoľného prachu v reflexnej dutinách, ktoré musia byť hlboko 5 - 6 m, a prístup k koridory by mali byť vyrobené z priehrady alebo prekážka pre kamenný prach.
50. Článok
Hrúbka steny (spolu) medzi komorami je určený výpočtu pevnosti celého materiálu, ale nie menej ako 6 m.
51. Článok
(1) Sklady výbušnín, musia mať voľnú výšku najmenej 2,20 m.
(2) Ak je komora pracovný priestor vydávať munície a prístupné chodníky zabudovaný do skaly, ktoré sú tuhé alebo by mohli byť horieť, komora pracovný priestor vydávať munície a prístupné chodbe do vzdialenosti 10 m od komôr obzidajo nezgorljivim materiál ( tehly, betón, atď.), ďalšie časti koridoru, môžu byť podporované s dreveným materiálom, potiahnuté oheň-odolné látky.
(3) Podlahová plocha, v ktorom bol ulovený alebo ktoré boli vydané prvé finančné prostriedky pre zapaľovanie, musia byť rovné, non-horľavý materiál a nemusia iskriti.
52. Článok
Hlavný sklad dvere byť inštalovaný pred prvou prestávku prístupné chodby. Dvere musia byť železo, pletivo a musia byť uzamknuté dvomi zámkami patent. Môžete použiť železa alebo s dreveným rámom dverí s kovom, ale s kríkmi otvorom pre vetranie. Hlavný sklad dvere sa musia otvárať smerom von.
53. Článok
(1) dvere z komôr, musí byť plné, s mriežkou na vetranie, jednotného, ktorá je otvorená pre vonkajšie a blízko k patentu alebo patentových obesnico zámok.
(2) V rovnakom skladu by nemal byť rovnaký kľúč odomknúť dva zámky a dva visiace zámky.
(3) hlavné dvere a dvere skladovanie komory musí presne nalegati na svoje rámca tak, že nemôže zraziť páku pri zamknutie.
(4) Každá komora má len jeden vchod. Ak je vetranie sa diagonálne cez komoru, komory zračilna spojenie s zračilnim prejazd je možný iba cez otvor alebo otvor v stene, uzavretej so silnou mrežou, a od nej smerom dovnútra dosť preč s silného oceľového plechu alebo podobnú sietí.
54. Článok
Dvere vybranie (nik), v ktorom sa detonatorske čiapky, elektrické rozbušky, zápalnice a poistky, je vyrobená z oceľových plechov, 3 mm, s uhlopriečkou zisk zváraných prútov alebo z dreva pokryté z oceľového plechu.
55. Článok
(1) komora pre výbušného zariadenia môže byť nastavená politika.
(2) Na skladovanie výbušnín musí byť špeciálne komore sa proti vydanie arzenál.
(3) Skladovanie výbušnín musia byť vybavené vhodnými prostriedkami na hasenie požiaru.
56. Článok
(1) Skladišča eksplozivnih sredstev (hodniki in komore) se morajo zračiti s pretočnim zračnim tokom ali s posebnim ventilatorjem z zračilnimi cevmi.
(2) Odprtine za zračenje komor se morajo izdelati tako, da plamen ne more skoznje izbruhniti, odprtine na vhodih v komore za iniciatorje eksplozije pa se zavarujejo z dovolj gosto mrežo tako, da vanje ni mogoče ničesar potisniti ali vreči.
c) Pomožna skladišča za eksplozivna sredstva
57. Článok
(1) Pomožno skladišče za eksplozivna sredstva ima po potrebi komore in vdolbine za shranjevanje eksplozivnih sredstev.
(2) Pomožno skladišče ima lahko tudi eno samo komoro ali vdolbino za razstrelivo in predprostor, v katerem je vdolbina za detonatorje, ki pa je oddaljena najmanj 6 m od komore ali vdolbine za razstrelivo in katere os je pravokotna na os predprostora.
(3) Nasproti komore ali vdolbine za eksplozivna sredstva mora biti odbojna vdolbina.
58. Článok
Pomožna skladišča s posodami za eksplozivne zmesi, iz katerih se po pnevmatski poti s cevmi prevaža zmes do kraja uporabe, se morajo graditi posebej in se ne smejo v njih hraniti druga razstreliva in eksplozivna sredstva.
59. Článok
V predprostor pomožnega skladišča se vstopa neposredno iz dostopnega hodnika.
d) Priročna shramba za eksplozivna sredstva
na delovnih mestih
60. Článok
(1) Priročna shramba za eksplozivna sredstva se izdela oziroma postavi v hodniku, po katerem (redno) ne hodijo ljudje, na mestu, ki je od najbližjega delovišča oddaljeno najmanj 30 m.
(2) Priročna shramba za eksplozivna sredstva mora biti na suhem mestu, kjer ni jamskega pritiska in kjer ni nevarnosti rušenja oziroma padanja materiala.
61. Článok
(1) Posebej je treba izdelati priročno shrambo za razstrelivo in posebej pa za detonatorske kapice oziroma električne detonatorje v medsebojni razdalji najmanj 6 m.
(2) Vdolbina mora biti zgrajena v trdnem materialu (kamnini ali mineralni surovini) v boku hodnika, praviloma v izhodnem zračnem toku ali v njegovi bližini, na mestu, ki je zaščiteno z jamskim podporjem.
(3) Vrata omare morajo biti izdelana iz pločevine, debele najmanj 3 mm, in izvedena tako, da se ne morejo podreti.
(4) Pod omaro za detonatorske kapice mora biti manipulacijska miza ali polica (pult), obložena s prožnim materialom. Na podu pod omaro oziroma mizo mora biti pogrinjalo iz gume ali pa iz negorljivega materiala, ki ne iskri.
62. Článok
(1) Manjše količine eksplozivnih sredstev za potrebe enega ali več delovišč je dovoljeno shranjevati tudi v priročnih shrambah, ki imajo obliko vdolbine, police ali lesenega zaboja.
(2) Če je zaboj kovinski, mora biti od zunaj zaščiten tako, da ne more ob udarcu s kovino priti do iskrenja.
(3) Če več strelcev uporablja isto priročno shrambo, mora tehnični vodja s pooblastilom določiti odgovornega strelca, ki vodi priročno shrambo.
(4) V priročni shrambi v obliki vdolbine je dovoljeno hraniti do 100 kg razstreliva in ustrezno število raznih detonatorjev, ločeno v posebni priročni shrambi.
(5) Če je poraba večja od količin iz prejšnjega odstavka, se lahko uporablja tudi več priročnih shramb, ki morajo biti med seboj oddaljene najmanj 6 m. Za oddaljena delovišča se lahko shrani v priročni shrambi v obliki zaboja 50 kg razstreliva ali 10 kg razstreliva in 40 detonatorjev. Detonatorji morajo biti ločeni s pregrado.
(6) Tehnični vodja določa v soglasju s Službo za varnost in zdravje pri delu prostor za priročno shrambo in je odgovoren, da se priročno shrambo z napredovanjem delovnega mesta pravočasno premesti.
63. Článok
(1) Ob vsaki prekinitvi dela nad 8 ur se mora eksplozivna sredstva vrniti v pomožno skladišče eksplozivnih sredstev.
(2) Priročna shramba v obliki vdolbine mora biti izdelana kot železna omarica, ki je obložena z lesom in ki se da zaklepati.
64. Článok
(1) V rudniku je potrebno voditi evidenco o vseh priročnih shrambah v obliki vdolbine v posebni knjigi.
(2) Lokacija priročnih shramb mora biti vrisana na jamski karti.
65. Článok
(1) Eksplozivni material za potrebe ene izmene in enega strelca se sme hraniti v bližini delovnega mesta v lesenih zabojih, ki imajo ključavnico.
(2) Zaboji morajo biti postavljeni na ustreznem in varnem mestu in biti pod nadzorstvom strelca ali osebe, ki jo določi strelec.
(3) Zaboji morajo biti zaklenjeni, dokler so v njih eksplozivna sredstva, njihove ključe pa sme imeti samo strelec.
(4) Prazne zaboje se mora puščati odprte.
(5) V zabojih se lahko poleg eksplozivnih sredstev puščajo samo beležke strelca, vžigalne vrvice ali tokovodnike za vžiganje električnih nabojev.
e) Red v skladiščih eksplozivnih sredstev
66. Článok
(1) Razstreliva v originalni embalaži se zlagajo na police ali palete 10 cm od tal.
(2) Gornji rob lesenih in kartonskih škatel na policah ali brez polic ne sme biti višji kot 1,5m od tal.
(3) Oddaljenost škatel ali zabojev z razstrelivom od gornje police mora znašati najmanj 10 cm, od sten komor pa najmanj 20 cm.
(4) Globina polic sme znašati največ 1 m, računajoč z vsake strani dostopa k polici.
(5) Tla v skladišču, kjer je dovoljeno nalaganje palet, morajo biti vidno označena. 0značena skladiščna površina mora biti oddaljena od sten skladišča vsaj 20 cm.
(6) Ob vhodnih vratih v skladišče in po potrebi do zadnje stene mora biti označen prazen prostor za normalen dostop in prevoz skladiščenega razstreliva z viličarjem ali ročnim vozičkom.
(7) Originalna polna paleta mora biti položena na tla.
(8) Prepovedano je nalaganje polnih palet eno vrh druge in nalaganje dodatnih škatel razstreliva na polno paleto.
(9) Posamezne vrste razstreliva morajo biti med seboj prostorsko ločene s praznim prostorom širine vsaj 50 cm.
(10) Palete morajo biti zložene tako, da je vedno možno izdajanje najstarejšega razstreliva.
(11) Detonatorji smejo biti zloženi samo pakirani v originalni embalaži proizvajalca in to največ dve vrsti zabojev enega na drugem na eni polici.
(12) Na vratih pri glavnem vhodu v jamsko skladišče mora biti obešena tabla, na kateri so navedene količine posameznih vrst eksplozivnih sredstev, ki jih je dovoljeno shranjevati v skladišču.
(13) Pred vsako komoro mora biti na tabli označena vrsta eksplozivnih sredstev in največja dovoljena količina, ki se jo sme hraniti v komori.
f) Prostor za izdajanje eksplozivnih sredstev
67. Článok
(1) Iz skladišča je dovoljeno izdajati eksplozivna sredstva samo na mestih, ki so označena v odobritvi za uporabo skladišča.
(2) Vsako skladišče ali pomožno skladišče za shranjevanje nad 500 kg razstreliva, mora imeti posebno komoro za izdajanje; v skladišču oziroma pomožnem skladišču, kjer se hrani manj kot 500 kg razstreliva, pa se sme eksplozivna sredstva izdajati v prostoru pred komoro.
(3) V vsakem primeru mora biti na razpolago polica, na kateri izdaja skladiščnik eksplozivna sredstva.
g) Požarna varnost
68. Článok
(1) Skladišča za eksplozivna sredstva morajo imeti predpisano opremo za uspešno posredovanje v primeru požara.
(2) Osebe, zaposlene v skladišču, morajo biti izurjene za hitro in uspešno uporabo sredstev pri preprečevanju in gašenju požara.
h) Prezračevanje
69. Článok
Skladišča za eksplozivna sredstva se morajo zračiti s stalnim zračnim tokom ali s posebnim ventilatorjem in zračilnimi cevmi.
i) Oblačila
70. Článok
Oblačila oseb, ki ravnajo z eksplozivnimi sredstvi, morajo biti iz materiala, ki ne povzroča statične elektrike.
j) Električne inštalacije in naprave
71. Článok
(1) V skladišču za eksplozivna sredstva se razen stalne razsvetljave, ki je instalirana po določbah tehničnih predpisov za električne naprave v rudnikih s podzemeljsko eksploatacijo, ne sme napeljati nobene druge električne naprave.
(2) V komori za električne detonatorje sme biti napeljana stalna razsvetljava samo nad ali pred vhodom tako, da snop svetlobe osvetljuje komoro.
(3) Izvedena mora biti prekinitev:
– zveze tirnic med delom tira v skladišču in delom tira zunaj skladišča;
– vseh kovinskih zvez dela napeljav v skladišču in zunaj skladišča (npr. vodovodne cevi, cevi za komprimiran zrak, požarne cevi).
(4) Če je v jami telefonska zveza s površino, sme segati telefonska napeljava v skladišče le do mesta pred prekinitvijo v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(5) V skladiščih je dovoljeno uporabljati varnostne električne akumulatorske svetilke in žepne baterijske svetilke, tudi za razsvetljevanje skladišča.
(6) Pri manipuliranju z električnimi detonatorji, mora biti električna svetilka postavljena na določeno mesto, ki je oddaljeno od komore ali vdolbine, v kateri so shranjeni električni detonatorji.
(7) V skladišču je prepovedana uporaba svetilk z odprtim plamenom.
k) Označevanje skladišč
72. Článok
(1) Pri vhodu v skladišče za eksplozivna sredstva mora biti obešena tabla z napisom naslednje vsebine:
“Pozor! Eksplozivna sredstva! Nepooblaščenim osebam je vstop prepovedan! Kajenje in vstop s svetilko z odprtim plamenom je prepovedan!”.
(2) Skladišče nadzorujejo pooblaščene osebe za nadzor v spremstvu skladiščnika.
l) Orodje in pribor
73. Článok
(1) V skladišču za eksplozivna sredstva ni dovoljeno uporabljati orodja in pribora, ki iskri.
(2) Orodja, pribora in električnih vžigalnih strojčkov ni dovoljeno shranjevati v komori, v kateri so razstreliva ali detonatorji, temveč v prostoru za izdajanje ali poleg tega prostora.
m) Red in čistoča
74. Článok
(1) V skladišču za eksplozivna sredstva mora biti brezhiben red in čistoča.
(2) V razdalji do 50 m od vhodnih vrat skladišča ni dovoljeno hraniti nobenega gorljivega materiala.
(3) Ostali material mora biti oddaljen najmanj 10 m od vhodnih vrat.
n) Popravila v skladišču
75. Článok
(1) Če so potrebna v komorah za eksplozivna sredstva popravila, se jih sme opraviti samo po nalogu tehničnega vodje.
(2) V času popravil v komori ne sme biti eksplozivnih sredstev.
(3) Popravila je dovoljeno opraviti samo pod stalnim nadzorom osebe, ki je strokovno usposobljena za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi.
o) Izdaja eksplozivnih sredstev iz jamskega skladišča
76. Článok
(1) Iz jamskega skladišča je dovoljeno izdajati eksplozivna sredstva samo strelcem ali pomočnikom pri razstreljevalnih delih, ki so pooblaščeni za razstreljevanje in odgovornim osebam, ki so navedene v seznamu, izobešenem v skladišču.
(2) Eksplozivna sredstva je dovoljeno izdajati samo na podlagi pismenega naloga tehničnega vodje ali od njega pooblaščene osebe, v katerem mora biti točno označena vrsta in količina eksplozivnih sredstev, ki jih je treba izdati. V nalogu potrdi prejemnik prejem eksplozivnih sredstev.
(3) Pri izdajanju eksplozivnih sredstev pooblaščenim osebam mora skladiščnik vpisati v njihovo strelno knjigo ali strelni karton izdano količino in vrsto eksplozivnih sredstev.
(4) Pri vračanju eksplozivnih sredstev vpisuje skladiščnik v to knjigo vrnjeno količino in vrsto eksplozivnih sredstev.
77. Článok
Detonatorje se mora izdajati ločeno od razstreliva.
p) Dokumentacija o skladišču in pomožnem
skladišču
78. Článok
(1) Izvajalec del mora imeti za vsako skladišče in pomožno skladišče eksplozivnih sredstev dokumentacijo, v kateri se nahajajo:
– načrti;
– situacijski načrti;
– dovoljenje za gradnjo;
– dovoljenje za uporabo skladišča oziroma pomožnega skladišča;
– zapiski o pregledu njihove brezhibnosti in brezhibnosti varnostne razsvetljave ter zračenja;
– zapisnik o opravljenih inšpekcijskih pregledih in
– druge listine in dokumente, ki se nanašajo na posamezno skladišče oziroma pomožno skladišče.
(2) Na platnicah svežnja spisov iz prejšnjega odstavka mora biti oštevilčen popis vseh dokumentov.
79. Článok
Za vsako priročno shrambo mora vsaka organizacijska enota (jama, površinski kop ipd.) voditi evidenco, opis, situacijo in skico priročne shrambe, ter dovoljenje tehničnega vodje za uporabo.
r) Evidenca in kontrola eksplozivnih sredstev
pri skladiščenju
80. Článok
(1) O sprejetih in izdanih eksplozivnih sredstvih morajo skladiščniki oziroma osebe, zadolžene za posamezna skladišča ali shrambe, voditi točno evidenco.
(2) Napačno vpisan podatek se mora črtati tako, da ga je možno prebrati in vpisati poleg nov podatek.
(3) Zraven popravka mora biti podpis osebe, ki je popravek vnesla.
81. Článok
(1) Skladiščnik glavnega skladišča mora voditi glavno knjigo stanja eksplozivnih snovi.
(2) V glavni knjigi mora biti sproti ob vsaki spremembi evidentirano:
– stanje zaloge na dan pred spremembo po vrstah in količinah eksplozivnih sredstev,
– vsak prejem eksplozivnih sredstev od dobavitelja pa vrsti in količini ter številko spremnega dokumenta,
– vsaka izdaja eksplozivnih sredstev po vrstah in količini za posamezna delovišča (odjemalce),
– vsako vračanje eksplozivnih sredstev v skladišče in
– stanje zaloge ob koncu dneva.
(3) H glavni knjigi sodijo še vsi spremni dokumenti, to so prejemnice in izdajnice s podpisi prejemnikov eksplozivnih sredstev.
(4) Tehnični vodja ali od njega pooblaščena oseba mora glavno knjigo pregledati najmanj enkrat na mesec in primerjati dejansko stanje s stanjem zalog v skladišču.
82. Článok
(1) Skladiščnik pomožnega skladišča vodi knjigo eksplozivnih snovi. V knjigi pomožnega skladišča mora biti evidentirano za vsak dan in vsako izmeno po vrstah in količini eksplozivnih sredstev:
– stanje zalog predhodne izmene,
– prejete količine med izmeno,
– izdane količine za uporabo po posameznih deloviščih s podpisom prejemnika,
– skupno izdane količine v izmeni,
– količine, vrnjene z delovišč v skladišče in
– stanje na koncu izmene.
(2) Skladiščnik mora dnevno voditi in podpisovati evidenco pomožnega skladišča. Tehnični vodja ali od njega pooblaščena oseba pa mora vsaj enkrat tedensko pregledati pomožno skladišče.
83. Článok
(1) Strelec, zadolžen za priročno shrambo, mora voditi v strelni knjigi ali v strelnem kartonu stanje po količini in vrstah eksplozivnih sredstev po vsaki izdaji iz priročne shrambe ter stanje za naslednjo izmeno.
(2) Tehnični vodja ali od njega pooblaščena oseba mora vsaj enkrat tedensko pregledati priročno shrambo.
V. RAZSTRELJEVANJE
1. Splošne opredelitve
84. Článok
(1) Razstreljevalna dela se morajo tehnološko, tehnično in organizacijsko izvajati tako, da se zagotovi varnost ljudi, naravnih in zgrajenih objektov, opreme in okolja pred vsemi možnimi učinki eksplozije, zlasti seizmičnimi učinki, razmetom odstreljenega materiala, učinki dušljivih in strupenih plinov, toplotnimi učinki razstreljevanja ter zračnim udarom.
(2) Dela na razstreljevanju se lahko izvajajo samo po navodilih tehničnega vodje.
2. Načrt razstreljevanja
85. Článok
Za vsak način razstreljevanja pri razstreljevalnih delih mora tehnični vodja na osnovi tehnične oziroma projektne dokumentacije določiti postopek ali izdelati načrt razstreljevanja, ki mora vsebovati:
– vrsto razstreliva;
– vrsto sredstev za vžiganje nabojev;
– potrebno število minskih vrtin, njihov premer, nagib, razporeditev in globino;
– potrebno količino razstreliva za vsako posamično minsko vrtino;
– način mašenja minskih vrtin;
– način vžiganja in vrstni red vžiganja minskih vrtin in
– zaščitne in preventivne ukrepe pri izvajanju razstreljevalnih del.
3. Vetranie
86. Článok
Pri podzemeljskih rudarskih delih je razstreljevanje dovoljeno samo na deloviščih, ki se zračijo s prehodnim zračnim tokom ali posebnim zračenjem.
4. Priprave na razstreljevanje
87. Článok
(1) Pred polnjenjem minskih vrtin z razstrelivom se morajo osebe, ki ne sodelujejo pri razstreljevanju, umakniti.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za osebe, ki nadzirajo ali opravljajo inšpekcijske preglede.
(3) Pri polnjenju minskih vrtin na širokih čelih, ki so daljša kot 20 m, je mogoče na čelu opravljati redna dela na mestih, ki so oddaljena več kot 10 m od mesta polnjenja, pri tem pa mora strelec postaviti straže.
(4) Na rednih delovnih mestih določi odgovorna oseba prostor, kamor se mora umakniti delovna skupina med razstreljevanjem.
(5) Odgovorna oseba določi mesto, od koder bo strelec aktiviral naboje pri električnem vžiganju nabojev.
88. Článok
(1) Pred polnjenjem vrtin z razstrelivom mora strelec ali druga oseba, ki razstreljuje, postaviti straže na dohodih k delovnemu mestu, kjer se razstreljuje. Če za zavarovanje dohodov ni na voljo zadosti ljudi, mora strelec zaznamovati dohode brez straž z navzkrižnimi letvami ali postaviti table z naslednjo vsebino: “Ne približuj se! Razstreljevanje!”
(2) Če se pri jamskih delih v rudnikih pričakuje skorajšnji preboj v drugo delovno mesto, je treba pravočasno in točno obvestiti delavce tega delovnega mesta o razstreljevanju.
5. Zavarovanje pred razstreljevanjem
89. Článok
Pred polnjenjem vrtin z razstrelivom je potrebno z delovnega mesta odstraniti ali zavarovati stroje, orodje, kable, svetilna telesa in drugo ter do oddaljenosti najmanj 50 mv ravni črti od mesta razstreljevanja, odstraniti vse lahko vnetljive predmete, razen v primerih, ko interni splošni akt in rudarski projekt ne določata drugače.
6. Nadzor vrtin pred polnjenjem
90. Článok
(1) Pred polnjenjem mora strelec preveriti globino, premer, očiščenost in razmestitev vrtin.
(2) Prepovedano je polnjenje tistih vrtin, ki niso v skladu s shemo in navodili, ki jih je izdal tehnični vodja.
(3) Dovoljeno je napolniti samo toliko vrtin, kolikor bo odstreljenih.
7. Priprava udarnih patron
91. Článok
(1) Udarne patrone se sme pripraviti samo neposredno pred njihovo uporabo.
(2) Za razstreljevanje se sme pripraviti samo toliko udarnih patron, kolikor jih je potrebno za eno razstreljevanje.
92. Článok
Vdolbina v patroni razstreliva za detonator se sme izdelati samo s šilom iz neiskrečega materiala (les, baker, medenina).
93. Článok
Pri vžigu nabojev s vžigalno vrvico se konec vžigalne vrvice, ki se vtakne v detonator, odreže z ostrim nožem pravokotno na os vžigalne vrvice in nato vstavi v detonator ter pritrdi s strelskimi kleščami.
94. Článok
(1) Prepovedano je polniti mokre vrtine s premočljivimi patronami ali s patronami s poškodovanimi omoti.
(2) Mokrih vrtin, v katerih je voda, ni dovoljeno polniti z razstrelivom, ki ni vodoodporno.
(3) Tehnični vodja ali oseba, ki jo ta pismeno pooblasti, presodi, ali je potrebno izpihovanje vode iz vrtin, glede na povečan učinek rušenja, seizmične vplive na okolico ter možnost polnjenja.
95. Článok
(1) Udarne patrone se mora pazljivo vstaviti v minske vrtine, pri čemer se mora paziti, da se električni detonator ali detonator ne izvlečeta iz udarne patrone.
(2) Dno detonatorja mora biti usmerjeno v smeri večine eksplozivne polnitve v vrtini.
96. Článok
(1) Za ročno polnjenje vrtin se lahko uporabljajo nabojne palice s premerom, ki ne sme biti manjši od premera patrone.
(2) Polnjenje vrtin se lahko izvaja tudi s komprimiranim zrakom in ustreznim priborom.
97. Článok
Nepatronirano razstrelivo se lahko vsipa, vliva, vpihava, črpa v minske vrtine samo, če je namenjeno za tak način polnjenja in če naprave za mehansko polnjenje ustrezajo tem namenom.
98. Článok
Pri polnjenju minskih vrtin je potrebno v vsakem trenutku vedeti, kateri del minske vrtine je napolnjen z razstrelivom, in s kakšno vrsto in količino razstreliva. Vrsta razstreliva in dejansko porabljena količina se vpisuje v načrt razstreljevanja. Za izvajanje tega člena je odgovorna s strani tehničnega vodje pooblaščena oseba.
8. Mašilo
99. Článok
(1) Vsaka minska vrtina mora biti zamašena. Kot mašilo se sme uporabljati samo negorljiv sipek ali plastičen material.
(2) Dolžina zamaška mora biti opredeljena v načrtu razstreljevanja.
9. Električno vžiganje nabojev
a) Mesto in način vžiga z električnimi naboji
100. Článok
(1) Naboje se mora električno vžigati:
– na mestih, kjer je prepovedana uporaba odprtih svetilk,
– v jamah z metanom in eksplozivnim premogovnim prahom in
– povsod tam, kjer pri razstreljevanju ni mogoč pravočasen umik na varno (na primer v jaških, jamskih prostorih z nagibom več kot 30 stopinj, kjer grozi nevarnost pred vdorom vode in podobno).
(2) Kot vir toka za vžig nabojev se sme uporabljati samo električne vžigalne strojčke.
(3) Pri največji dovoljeni upornosti tokokroga priključenih električnih detonatorjev morajo električne naprave za vžig min zagotoviti tokovni impulz z intenziteto najmanj 1A in strmino naraščanja največ 1 ms, ki mora trajati najdlje 4 ms, pri čemer energija impulza ne sme biti manjša od 3 Ws.
(4) Za električno vžiganje je dovoljeno uporabljati samo tisto vrsto električnega vžigalnega strojčka, ki ima ustrezen certifikat ali oceno strokovne ustanove, da je varen za delo v določenih pogojih. Vžigalni strojček mora ustrezati vrsti uporabljenih električnih detonatorjev, glede na njihovo občutljivost.
(5) V istem minskem polju se sme uporabljati samo električne detonatorje enake občutljivosti in istega proizvajalca.
101. Článok
Za vžiganje nabojev se sme uporabljati samo takšne električne detonatorje, za katere proizvajalec pismeno garantira, da imajo določen električni upor in da so v istem omotu vžigalniki z enakim ali vsaj približno enakim uporom.
102. Článok
(1) Električni vžigalni strojček mora biti konstruiran tako, da preprečuje nehoteno sprožitev.
(2) Kondenzatorske električne naprave morajo imeti vgrajeno tudi signalno napravo, ki opozarja na to, da je naprava pripravljena za vžig.
(3) Strojček mora imeti vgrajeno varovalko, ki preprečuje sprožitev, preden je kondenzator popolnoma napolnjen.
(4) Jakost električnega toka pri kratko spojenih priključkih ohmmetrov ne sme presegati 25 miliamperov.
(5) Delovanje električnega vžigalnega strojčka in električnih merilnih naprav je potrebno vsaj enkrat na mesec nadzirati.
(6) Oseba, ki je zadolžena za pregled, mora imeti pooblastilo ustreznega certifikacijskega organa.
(7) Ugotovitve tega nadzora se pišejo v knjigo.
(8) Električni vžigalni strojčki morajo biti enkrat na leto pregledani v pooblaščeni ustanovi.
103. Článok
Pred vžiganjem nabojev je treba z ohmmetrom preizkusiti upornost električnih detonatorjev in zvez.
104. Článok
(1) Električni vodnik za vžiganje nabojev mora biti iz bakra s prerezom najmanj 0,8 mm2 z izolacijo iz gume ali PVC.
(2) Če je vodnik spleten iz jeklenih žic, mora imeti enako izolacijo in enak električni upor, kot bakreni vodnik s prerezom najmanj 0,8mm2.
(3) Električni vod za vžiganje nabojev ne sme imeti nobenih golih delov na tokovodnikih.
(4) Konce žic tokovodnikov in električnih detonatorjev je treba pred spojitvijo očistiti, pri vezanju pa jih med seboj splesti in spojena mesta izolirati.
(5) Električnih vodov za druge namene (signalizacijo, razsvetljavo delovnega mesta in podobno) se ne sme uporabljati kot tokovodnike za vžiganje nabojev.
105. Článok
Tokovodniki morajo biti tako dolgi, da je naboje mogoče vžigati iz varnega zaklonišča.
b) Blodeči tokovi
106. Článok
(1) Uporaba normalno občutljivih električnih detonatorjev ni dovoljena na deloviščih, kjer jakost blodečega toka presega 60 mA, dokler niso odstranjeni vzroki za nastanek blodečih tokov.
(2) Pri razstreljevanju na mestih, kjer je nevarnost blodečega toka, se mora zagotoviti:
– da sta konca tokovodnikov, ki se povežeta z napravo za vžig, pred tem kratko spojena,
– da je vsa električna oprema v skladu ozemljena tako, da celotna upornost ozemljitvenih vodnikov ni večja od 1,0 ohma, ozemljiti pa se morajo tudi tirnice in kovinske konstrukcije in
– da je med polnjenjem minskih vrtin z razstrelivom električni tok odklopljen iz omrežja, ki napaja delovne stroje in druge naprave na delovnem mestu.
107. Článok
Kadar se približuje nevihta, je treba prekiniti polnjenje vrtin z udarnimi patronami, že pripravljene naboje pa takoj odstreliti. Če to ni možno, je treba v nevarnem območju, to je v prostoru, kjer v času razstreljevanja ne sme biti nikogar, odrediti varnostne ukrepe kot pri normalnem odstreljevanju. Za nevarno razdaljo se smatra oddaljenost nevihte do 3 km.
10. Vžiganje nabojev z gorečo vžigalno vrvico
108. Článok
(1) Vžigalne vrvice posameznih nabojev morajo biti tako dolge, da imata strelec in njegov pomočnik oziroma druge, za razstreljevanje pooblaščene osebe, s svojimi pomočniki dovolj časa za umik na varno mesta, kadar prižgejo vžigalno vrvico.
(2) Pri posamičnem vžiganju več nabojev, mora biti vsaka vžigalna vrvica, ki se prej prižge, najmanj 10 cm daljša od naslednje. Najkrajša vžigalna vrvica mora biti najmanj 1 m dolga, najdaljša pa sme biti največ 4 m.
(3) Konce vžigalnih vrvic, ki molijo iz vrtin, se ne sme zavijati, temveč jih je treba pustiti, da prosto visijo. Konci zunaj vrtine morajo biti dolgi vsaj 20 cm in medsebojno odmaknjeni 10 cm.
109. Článok
(1) Vžigalne vrvice smeta prižgati le strelec in njegov pomočnik in sicer tedaj, ko so vse vrtine pripravljene za prižig, ko so postavljene straže in ko je zagotovljen umik oseb, ki prižigajo naboje.
(2) Če se posamezno vžiga več nabojev, sme ena oseba prižgati največ 5 vžigalnih vrvic. Istočasno smeta na enem delovnem mestu prižgati vžigalne vrvice samo dve osebi.
(3) Če je treba prižgati več kot 10 vžigalnih vrvic, se mora prižiganje izvesti s pomočjo prižigalnih tulcev ali satovja, pri čemer sme ena oseba prižgati največ 5 tulcev ali satovij.
(4) Izjemoma sme ena oseba prižgati največ 6 nabojev oziroma vžigalnih vrvic pod pogojem, da je najkrajša vrvica dolga 1,30 m.
110. Článok
Vžigalno vrvico se mora pred uporabo preizkusiti po navodilih proizvajalca.
11. Vžiganje nabojev z detonacijsko vrvico
111. Článok
(1) Naboji se vžigajo z detonacijsko vrvico po navodilu proizvajalca. Pri rezanju detonacijske vrvice se mora kolut z vrvico odviti tako, da je od mesta, kjer se reže, oddaljen 25 m.
(2) Detonacijska vrvica se sme rezati samo z ostrim nožem z eno potezo.
112. Článok
Kosa detonacijske vrvice se med seboj vežeta z vozlom ali na drug način po navodilu proizvajalca.
113. Článok
(1) Detonacijska vrvica se inicira z električnim detonatorjem ali z detonatorjem.
(2) Zakasnilniki, ki se uporabljajo pri iniciranju razstreliva z detonacijsko vrvico, se morajo z detonacijsko vrvico zvezati tako, kot je določeno v navodilih proizvajalcev detonacijskih vrvic in zakasnilnikov. Enako se mora ravnati tudi pri povezovanju detonacijske vrvice z busterji.
12. Vžiganje z neelektričnimi detonatorji
114. Článok
(1) Z neelektričnimi detonatorji se lahko vžigajo naboji na mestih, kjer je nevarnost nekontroliranega aktiviranja električnih detonatorjev zaradi blodečih tokov, induciranih napetosti ali atmosferskih razelektritev.
(2) Neelektrični detonatorji se lahko uporabljajo pri vseh razstreljevalnih delih na površini in pod zemljo, razen v jamah z metanom oziroma nevarnim premogovim prahom.
115. Článok
(1) Za izdelavo udarnih patron se sme uporabljati le detonatorje z nepoškodovanimi in zaprtimi cevkami.
(2) Pri krajšanju cevk detonatorjev je treba konec zvariti po navodilih proizvajalca.
(3) Detonator se namesti vedno v sredino patrone razstreliva. Dno detonatorja mora biti obrnjeno v smeri večine eksplozivne polnitve.
(4) Detonator se v udarni patroni pritrdi po navodilih proizvajalca.
116. Článok
(1) Udarno patrono, ki je težja kot 5 kg, se spusti v vrtino s pomožno vrvico.
(2) Med spuščanjem udarne patrone in med polnjenjem razstreliva v vrtino je treba paziti, da se vžigalna cevka ne poškoduje.
(3) Med polnjenjem vrtin je treba konektorje držati ločeno od ostalih eksplozivnih sredstev.
117. Článok
(1) Povezava neelektričnih detonatorjev mora biti izvedena s pomočjo konektorjev, v katerih je detonator zaščiten s plastičnim ohišjem.
(2) Vse konektorje je treba namestiti izven vrtine.
(3) S povezovanjem se lahko prične šele takrat, ko so vse vrtine napolnjene in zamašene.
(4) Med posameznimi elementi mreže neelektričnih detonatorjev morajo biti razdalje v skladu z navodili proizvajalca.
118. Článok
(1) Mrežo neelektričnih detonatorjev ali posamezen detonator se vžge s posebnim vžigalnim strojčkom ali z drugim detonatorjem.
(2) Pri uporabi električnega detonatorja za vžig mreže neelektričnih detonatorjev je treba upoštevati, da s tem postane mreža občutljiva na električne vplive, zato se sme električni detonator pritrditi šele tedaj, ko je vse povezano in pripravljeno za odstrel.
(3) Detonator, s katerim se vžiga mreža neelektričnih detonatorjev, mora biti zavarovan s peskom, desko ali podobnim, oziroma mora biti nameščen v ohišju konektorja.
119. Článok
Mrežo neelektričnih detonatorjev je mogoče pri razstreljevanju na površini kombinirati z detonacijsko vrvico polnitve nad 5 g/m.
13. Opozorila pri razstreljevanju
120. Článok
(1) Razstreljevanje se sme pričeti šele po signaliziranju.
(2) Opozorila daje strelec s tem, da pred začetkom polnjenja vrtin poziva osebe, ki ne sodelujejo pri razstreljevanju, da naj se odstranijo na varno mesto in da postavi straže ali opozorilne table na določena mesta.
(3) Pred začetkom odstreljevanja mora z vzklikom “Ogenj!” opozoriti, da se z odstreljevanjem pričenja.
(4) Po končani odstrelitvi objavlja strelec z vzklikom “Končano!”, da je razstreljevanje končano in po pregledu delovišča odpokliče straže oziroma odstrani table z opozorilom.
121. Článok
(1) Zaklonišča delavcev in strelcev pri miniranju pod zemljo morajo biti zavarovana in morajo biti praviloma v svežem zračnem toku pred delovnim mestom, na katerem se razstreljuje.
(2) Pri vžiganju nabojev mora biti zaklonišče strelca na kraju, ki je vsaj z enim pravim kotom oddaljeno najmanj 30 m od kraja razstreljevanja oziroma najmanj 50 m, če se odstreljuje z več kot 6 naboji.
14. Postopek po vžigu nabojev
122. Článok
Pri vžiganju nabojev z vžigalno vrvico in detonatorji morata strelec in njegov pomočnik spremljati detonacije posameznih nabojev in jih šteti, da bi ugotovila, če so vsi naboji eksplodirali.
123. Článok
(1) Kadar po odstrelitvi ni nobenega dvoma, da kateri naboj ni detoniral, morajo strelec in drugi delavci toliko časa počakati v svojih zakloniščih, da se dimni plini toliko razredčijo, da niso več škodljivi za zdravje delavcev.
(2) Delavci gredo lahko na delovno mesto šele, ko strelec v spremstvu ene osebe pregleda delovno mesto.
(3) Če kakšen naboj ni detoniral ali pa se domneva, da ni detoniral, je treba čakati v zaklonišču najmanj 20 minut, prav toliko pa je treba čakati, če je kateri naboj deflagliral.
124. Článok
(1) Če pri električnem vžiganju nabojev s premikom vzvoda aIi ključa električnega vžigalnega strojčka ne sledi detonacija, se mora še enkrat poskusiti. Če naboji niti po tem ne detonirajo, se morajo vodniki za električno vžiganje nabojev takoj ločiti od sponk električnega vžigalnega strojčka in na kratko zvezati. Nato se mora odstraniti ključ ali vzvod električnega vžigalnega strojčka in preveriti brezhibnost tokovodnikov ter odpraviti napake.
(2) Pri uporabi časovnih električnih detonatorjev se sme na delovišče oditi šele po preteku 20 minut po zadnjem neuspelem poizkusu vžiga.
15. Nedetonirani naboji
125. Článok
(1) Če strelec ugotovi, da nekateri naboji niso detonirali, jih mora vidno in na ustrezen način zaznamovati in poskrbeti, da se uničijo.
(2) Če uničenje ne uspe do konca izmene, mora strelec onemogočiti dostop na delovno mesto in ga zaznamovati z navzkrižnimi letvami (ali krajniki) ter javiti število zatajenih nabojev odgovorni osebi, ta pa mora obvestiti strelca naslednje izmene.
(3) O vsakem zatajenem naboju je treba voditi pismeno evidenco.
126. Článok
(1) Zatajene naboje sme odstranjevati samo strelec in njegov pomočnik.
(2) Osebe, ki ne sodelujejo pri odstranjevanju zatajenega navoja, ne smejo biti navzoče na delovišču.
(3) Zatajeni naboj se lahko odstrani z novo minsko vrtino, izvrtano paralelno s prvotno, pri čemer mora biti razdalja do nove minske vrtine najmanj 8-kratni premer vrtine.
(4) Mesto in smer nove vrtine mora odrediti strelec tako, da nova vrtina ne zadene na zatajeni naboj.
(5) Zaradi ugotovitve smeri zatajenega naboja se sme iz vrtine odstraniti zamašek do globine 10 cm od ustja vrtine.
127. Článok
Prepovedano je:
– izvlačenje udarne patrone in razstreliva iz zatajenega naboja,
– poglobiti vrtine, ki so ostale popolnoma ali delno ohranjene zaradi tega, ker je v njih izgorelo razstrelivo ali pa je sosednji naboj odbil prednji del vrtine.
128. Článok
(1) Če se pri pregledu delovnega mesta domneva, da je detonator ali razstrelivo prišlo v odstreljeni material, mora strelec pregledati izkopanino na delovnem mestu. Prav tako je treba ravnati tudi z odstreljenim materialom pri odstranjevanju zatajenih nabojev.
(2) Tehnični vodja mora določati ustrezen način odvažanja, zavarovanja in pregledovanja materiala, prihajajočega z delovnih mest z zatajenimi naboji.
(3) Eksplozivna sredstva, najdena v izkopanini, se morajo do uničenja začasno shraniti ločeno od drugih eksplozivnih sredstev in uničiti v rokih, ki so določeni v navodilih tehničnega vodje izvajalca del.
16. Strelna knjiga (strelni karton)
129. Článok
(1) Osebe, ki opravljajo razstreljevalna dela, morajo imeti strelne knjige z oštevilčenimi stranmi.
(2) Vsak strelec oziroma oseba, ki opravlja razstreljevalna dela, ima svojo strelno knjigo.
(3) Namesto knjige se lahko uporabljajo tudi strelni kartoni, ki se vlagajo v mape, pod pogojem, da omogočajo enako zanesljivost podatkov (oštevilčenje in arhiviranje) kot knjiga.
(4) Strelci oziroma osebe, ki opravljajo razstreljevalna dela, morajo vpisovati v strelno knjigo:
– sprejeta eksplozivna sredstva po količinah in vrstah od predhodne izmene iz skladišča in od drugega strelca ter skupaj prejete količine,
– za vsako delovno mesto oziroma vsako razstreljevanje takoj po opravljenem razstreljevanju količine in vrste porabljenih eksplozivnih sredstev ter skupno porabo,
– količine, predane drugemu strelcu,
– količine, vrnjene v skladišče in
– količine predane strelcu naslednje izmene.
(5) V strelno knjigo mora strelec vpisati tudi število zatajenih min in število zatajilcev.
(6) Pri razstreljevanju, kjer sodeluje več strelcev, vpisuje porabo v strelno knjigo le strelec, ki je določen za vodjo.
130. Článok
(1) Vodja delovnega mesta ali dejanski porabnik mora potrditi porabo eksplozivnih sredstev s svojim podpisom.
(2) Pristojna odgovorna oseba pregleda strelno knjigo dvakrat tedensko.
(3) Tehnični vodja ali od njega pooblaščena oseba mora enkrat mesečno pregledati strelne knjige.
17. Knjiga o delu z eksplozivnimi sredstvi
131. Článok
(1) Knjigo o delu z eksplozivnimi sredstvi vodijo pooblaščene osebe izvajalca del, ki eksplozivna sredstva uporablja. V to knjigo se vpisujejo po dnevih in po deloviščih vsa razstreljevanja ter vsi dogodki, ki lahko vplivajo na varnost delovišča ali okolice.
(2) Tehnični vodja ali od njega pooblaščena oseba mora vsak dan pregledati pripombe v knjigi o delu z eksplozivnimi snovmi in pregled potrditi s svojim podpisom.
18. Knjiga dnevne potrošnje eksplozivnih snovi
132. Článok
To knjigo vodi pooblaščena oseba v organizaciji, ki eksplozivne snovi uporablja. V knjigo se vpisuje dnevna poraba eksplozivnih sredstev po količini in vrstah za vsako delovišče in vsako izmeno posebej.
19. Evidenca o zatajilcih
133. Článok
Vsaka organizacija, ki uporablja eksplozivna sredstva, mora voditi posebno evidenčno knjigo o zatajenih (neeksplodiranih) nabojih. V knjigi o delu z eksplozivnimi sredstvi se evidentira:
– kraj, delovišče, datum in izmena ko je nastal zatajilec število zatajenih nabojev,
– položaj zatajenih nabojev v minskem polju,
– vrsta in količina eksplozivnega sredstva v zatajenem naboju,
– tovarniška številka in datum izdelave eksplozivnega sredstva ime strelca pri katerem je zatajilec nastal in
– ime strelca, datum, čas in način uničenja zatajenega naboja ter podpis osebe, ki je naboj uničila.
VI. DOPOLNILNE DOLOČBE PRI RAZSTRELJEVANJU
V JAMAH Z IN/ALI NEVARNIM PREMOGOVIM PRAHOM
1. Splošne opredelitve
134. Článok
(1) V jamah, kjer se pojavlja metan in nevaren premogov prah, mora tehnični vodja v specifičnih pogojih delovnega okolja za vsako delovno mesto določiti vrsto razstreliva, vrsto električnih detonatorjev in največjo količino razstreliva za en naboj skladno z navodili proizvajalca eksplozivnih sredstev.
(2) V jamah, kjer se pojavlja metan ali nevaren premogov prah, mora tehnični vodja v specifičnih pogojih delovnega okolja za vsako delovno mesto določiti vrsto razstreliva, vrsto električnih detonatorjev in največjo količino razstreliva za en naboj skladno z navodili proizvajalca eksplozivnih sredstev.
2. Eksplozivna sredstva
135. Článok
(1) V jamah z metanom in nevarnim premogovim prahom se smejo uporabljati eksplozivna sredstva, za katera je dalo dovoljenje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(2) V jamah z metanom ali nevarnim premogovim prahom se smejo uporabljati eksplozivna sredstva, za katera je dalo dovoljenje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(3) Uporabljati se smejo le razstreliva v obliki patron.
(4) Za iniciranje razstreliva se smejo uporabljati samo trenutni ali milisekundni električni detonatorji.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v prostorih, ki so uvrščeni v I. stopnjo ogroženosti po metanu v skladu s pravilnikom, ki ureja zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter tehnične ukrepe za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo, uporabljajo tudi polsekundni električni detonatorji, katerih uporabo dovoli tehnični vodja izvajalca del v soglasju s službo za varnost in zdravje pri delu in to za vsako delovišče posebej.
136. Článok
Metanska razstreliva in metanski električni detonatorji morajo biti izdelani in preizkušeni glede na stanje tehnike opredeljeno s standardom.
3. Metanska razstreliva
137. Článok
Pogoji uporabe metanskih razstreliv so naslednji:
– način aktiviranja nabojev mora biti takšen, da nobena patrona neposredno pred detonacijo ni odkrita po dolžini,
– polnjenje vrtin, ki sekajo praznine v hribini, je prepovedano, pri razstreljevanju morajo biti izpolnjeni takšni hribinski pogoji, da detonacijski val ne prodre direktno v atmosfero delovišča,
– eksplozivne patrone morajo biti v vrtini nameščene tako, da je omogočen zanesljiv prenos detonacije in
– v primeru, da se v vrtini pojavi voda, se morajo eksplozivne patrone ustrezno zaščititi.
138. Článok
(1) Razstreljevanje z metanskimi razstrelivi je dovoljeno samo na deloviščih, kjer koncentracija metana ni večja od 1,5%.
(2) Razstreljevanje na jamskih deloviščih pri večjih koncentracijah metana, vendar največ do 2%, je dovoljeno izjemoma, dovoljenje in pogoje za razstreljevanje pa v takih primerih izda tehnični vodja izvajalca del pismeno.
4. Nemetanska razstreliva
139. Článok
(1) Nemetanska razstreliva se lahko uporabljajo na deloviščih z metanom samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– v premogovem sloju, če koncentracija metana na deloviščih ni večja od 0,5% (to velja tudi za hribine s podobnimi karakteristikami kot premog),
– v prihribini, če koncentracija metana na deloviščih ni večja od 1%,
– če je zagotovljeno pretočno ali separatno zračenje delovišč.
(2) Razstreljevanje z nemetanskimi razstrelivi je ob nenadni spremembi režima prezračevanja prepovedano.
140. Článok
Za razstreljevanje v posameznih metanskih rudnikih se sme uporabljati samo tista nemetanska razstreliva, za katera je izdalo dovoljenje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
141. Článok
Dovoljenje za razstreljevanje z nemetanskimi razstrelivi izda tehnični vodja izvajalca del. Na podlagi tega dovoljenja izda tehnični vodja dovoljenje za razstreljevanje z nemetanskimi razstrelivi za vsako delovišče posebej. Pri tem za vsako delovišče izdela navodila za razstreljevanje ter določi poimensko strelce in osebe za kontrolo metana.
5. Diskontinuirano polnjenje vrtin z razstrelivom
142. Článok
Diskontinuirano polnjenje dolgih vrtin z več polnitvami z metanskim razstrelivom se obdela v posebnih navodilih, ki jih izda tehnični vodja izvajalca del v soglasju s službo za varnost in zdravje pri delu, razen v primeru, da je diskontinuirani način polnjenja vrtin pri razstreljevanju sestavni del tehnološkega procesa pri odkopavanju.
6. Vezava in aktiviranje eksplozivnih nabojev
143. Článok
Metanski milisekundni električni detonatorji se smejo v omrežje vezati le zaporedno. Istočasno se smejo uporabljati električni detonatorji, ki so vezani po zaporednih številkah, pri čemer nobena številka ne sme manjkati.
144. Článok
Razpored električnih detonatorjev v vrtinah mora biti takšen, da pri detonaciji nabojev ne prihaja do izboja in odkrivanja višjih številk detonatorjev.
145. Článok
Na deloviščih s pojavom metana se sme naenkrat aktivirati toliko milisekundnih metanskih vžigalnikov, da vsota zakasnitev vseh številk v seriji ni večja od 140 ms pri razstreljevanju v premogu ali hribinah z enakimi karakteristikami kot premog oziroma 200 ms pri razstreljevanju v prihribini.
7. Kontrola prisotnosti metana
146. Článok
(1) Pri izvajanju razstreljevalnih del je kontrola prisotnosti metana v ozračju sestavni del tehnološkega postopka razstreljevanja. Indiciranje metana na deloviščih se v času razstreljevanja opravi:
– pred začetkom vrtanja minskih vrtin,
– pred začetkom polnjenja vrtin z razstrelivom,
– po končanem polnjenju minskih vrtin,
– na mestu vžiganja nabojev pred vžigom in
– po končanem razstreljevanju.
(2) Območje kontrole metana je delovišče pri razstreljevanju in okolica 10 m.
147. Článok
(1) Odgovorna oseba določi mesto vžiganja nabojev in mesto za zaklonišče v času razstreljevanja.
(2) Zaklonišče mora biti locirano v območju svežega zračnega toka.
(3) Izjemoma je lahko mesto zaklonišča tudi v izrabljenem zračnem toku, pogoje za to pa predpiše tehnični vodja.
8. Nevaren premogov prah
148. Článok
V jamah, kjer se pojavlja nevaren premogov prah, veljajo v času razstreljevanja posebni ukrepi za odstranjevanje oziroma inertizacijo premogovega prahu. Ti ukrepi so:
– iz območja razstreljevanje se mora odstraniti vsa nakopnina,
– na območju razstreljevanja in okolici 20 m se mora odstraniti nakopičeni premogov prah,
– premogov prah, ki ga ni mogoče odstraniti se mora inertizirati z dodatnimi ukrepi.
9. Ukrepi za inertizacijo nevarnega premogovega
prahu
149. Článok
(1) Ukrepi za inertizacijo premogovega prahu so:
– vlaženje jamskih prostorov z vodo,
– posipanje inertnega kamenega prahu in
– drugi ukrepi, ki zagotavljajo enako ali boljšo stopnjo inertizacije premogovega prahu.
(2) Vlaženje jamskih prostorov z vodo se mora izvajati v območju razstreljevanja in okolici 20 m. Posipanje inertnega kamenega prahu se mora izvajati v območju razstreljevanja in okolici 5 m. Za zapraševanje se mora porabiti najmanj 5 kg inertnega kamenega prahu za vsak naboj. Za druge postopke inertizacije izda dovoljenje tehnični vodja izvajalca del.
10. Mašenje minskih vrtin
150. Článok
Dolžina mašila je 1/3 dolžine minske vrtine. Pri tem ne sme biti krajše od 30 cm, pri kratkih minskih vrtinah, ki so napolnjene z eno patrono razstreliva, mora biti mašilo dolgo najmanj 20 cm.
11. Razmak med vrtinami
151. Článok
Najmanjši razmak med sosednjima vrtinama v premogu sme biti 0,6 m. Pri razstreljevanju v prihribinah pa ne sme biti manjši od 0,4 m.
12. Razstreljevanje večjih kosov
152. Článok
Razstreljevanje večjih kosov premoga ali druge hribine se sme izvajati le s pomočjo minskih vrtin. Vrtine morajo biti razporejene in usmerjene tako, da je razstrelivo v njih oddaljeno najmanj 0,3 m do najbližje proste ploskve.
13. Posebni varnostni ukrepi
153. Článok
(1) Nepričakovano spremenjene razmere pri razstreljevanju zahtevajo poostritev pogojev razstreljevanja.
(2) Pogoje pri razstreljevanju poostri odgovorna oseba, ki mora o tem obvestiti tehničnega vodjo.
(3) Poostrene pogoje pri razstreljevanju lahko ublaži tehnični vodja.
154. Článok
(1) Strelec mora v primeru povečane ali zmanjšane detonacije obvestiti odgovorno osebo.
(2) Odgovorna oseba mora glede na pojav predpisati dodatne varnostne ukrepe in o tem obvestiti tehničnega vodjo.
VII. RAZSTRELJEVANJE PRI GLOBLJENJU JAŠKOV
IN IZDELAVI NAVPIČNIH RUDNIŠKIH PROSTOROV
1. Ukrepi pred začetkom razstreljevanja
155. Článok
(1) Pred začetkom prevoza eksplozivnih sredstev po jašku mora odgovorna oseba obvestiti strojnika prevaževalnega stroja, signalista ob ustju jaška, nadzornika prevažanja skozi uvajalni cilinder napenjalnega odra in odgovornega kopača na dnu jaška, da se bo pričelo s prevozom eksplozivnih sredstev.
(2) Pred začetkom prevoza eksplozivnih sredstev po jašku se morajo z delovišča umakniti vsi delavci, razen strelca in njegovih pomočnikov.
2. Razstreljevanje v jaških
156. Článok
(1) Za odstreljevanje nabojev je dovoljena samo uporaba električnih in neelektričnih detonatorjev.
(2) Odstreljevanje nabojev je dovoljeno le s površine v oddaljenosti 30 m od roba jaška oziroma pri nadaljnjem globljenju jaška iz obzorja v že izdelan jašek.
(3) Pred bližajočo se nevihto ali med nevihto je polnjenje vrtin z razstrelivom in odstreljevanje v jaških, ki se globijo s površine, prepovedano.
3. Lokacija za pripravo udarnih patron
157. Článok
Udarne patrone se morajo pripravljati na delovnem mestu, na dnu jaška ali v najbližjem zaklonišču v jašku, izjemoma tudi na površini; pri nadaljnjem globljenju obstoječih jaškov pa tudi na drugem kraju, ki ga določi tehnični vodja.
4. Prevoz eksplozivnih sredstev za razstreljevanje
v jašku
158. Článok
(1) Prevoz razstreliva z vedri se mora opraviti ločeno od prevoza detonatorjev. Hitrost spuščanja vedra z eksplozivnimi sredstvi ne sme presegati 1 m/s.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljeno spuščanje vedra z eksplozivnimi sredstvi s hitrostjo do 2 m/s, če presega globina globljenega jaška 300 m in so vedra vodena.
(3) Pri prevozu razstreliva z vedri mora biti razstrelivo v originalni embalaži proizvajalca.
(4) Izjemoma je dovoljeno prevažati razstreliva tudi v zaprtih obloženih lesenih zabojih ali v trdih usnjenih torbah.
(5) Razstreliva sme biti le toliko, kolikor ga je potrebno za neposredno razstreljevanje.
(6) Če to zahtevajo posebni varnostni razlogi in če to predhodno pismeno odobri tehnični vodja izvajalca del, je izjemoma in pod nadzorom pooblaščenega strelca dovoljeno v ustreznih zabojih ali torbah spuščati na dno jaška tudi udarne patrone, vendar ločeno od drugih eksplozivnih sredstev in to, kadar na dnu jaška ni delavcev.
(7) Če se uporabljajo električni detonatorji, mora strelec poskrbeti, da bodo, preden se spuščajo v jašek udarne patrone, izklopljeni vsi dovodi električnega toka.
5. Razstreljevanje v jašku s pojavi metana
159. Článok
Kadar se pri globljenju jaška dno približa 10 m do hribine, v kateri se pojavlja metan, je treba razstreljevati po določbah tega pravilnika o razstreljevanju v jamah z metanom oziroma nevarnim premogovim prahom in po predhodnem vrtanju.
6. Izklop električnih naprav pred razstreljevanjem
in meritve upornosti tokokroga vodnikov in posebej
celotne zveze s priključenimi električnimi detonatorji
160. Článok
Preden spustom v jašek in pred priključitvijo oziroma povezovanjem žic električnih detonatorjev na tokovodnik za električno vžiganje nabojev, morajo biti izklopljeni vsi električni vodi. Če so v bližini električne naprave, moramo biti odklopljene od napetosti tudi te, razen naprav, ki jih zaradi varnosti pri delu ni dovoljeno izklopiti (omrežni kontrolnik, ki varuje delovišče pred blodečimi tokovi), o čemer mora odločiti tehnični vodja.
7. Razstreljevanje pri izdelavi jaškov in strmih prebojev od spodaj navzgor
161. Článok
Pri višanju jaškov in izdelavi navpičnih in strmih prebojev od spodaj navzgor, se sme izvesti odstreljevanje samo tedaj, ko je delovni oder ustrezno zavarovan skladno z izvedbenim projektom ali po navodilih tehničnega vodje.
VIII. RAZSTRELJEVANJE NA POVRŠINI
1. Načrt razstreljevanja
162. Článok
(1) Za razstreljevanje na površini z vrtinami in razstreljevanje s kotlasto razširjenimi minskimi vrtinami se mora izdelati načrt razstreljevanja. V načrtu mora biti opisano minsko polje s skicami, prerezi in podatki o vrtinah. V skici minskega polja mora biti vrisana lokacija minskega polja in razdalja kraja razstreljevanja od ogroženih objektov in naprav z navedbo vrste objekta oziroma naprave.
(2) V načrtu razstreljevanja morajo biti navedene največje dovoljene količine razstreliva zaradi potresne varnosti ogroženih objektov ter drugi ukrepi za varnost pred razmetom hribine in zračnim udarnim valom.
(3) Načrt razstreljevanja mora potrditi tehnični vodja izvajalca del, če pa je miniranje določeno z rudarskim projektom in gre za odmik od projekta, pa mora soglašati tudi Služba za varnost in zdravje pri delu v skladu s pravili za odmik od projekta.
2. Posebna navodila za izvajanje razstreljevalnih del
163. Článok
(1) Za vsa razstreljevanja, ki se izvajajo v bližini naseljenih krajev, javnih prometnih poti, visoko in nizko napetostnih elektrovodov, naftovodov, plinovodov, vodovodov, telekomunikacijskih vodov in objektov, rezervoarjev tekočih ali plinastih goriv ter v okolju, kjer je nevarnost eksplozije in ognja, se morajo izdelati posebna navodila.
(2) Za vsa razstreljevanja, ki se izvajajo v bližini naseljenih krajev, javnih prometnih poti, visoko in nizko napetostnih elektrovodov, naftovodov, plinovodov, vodovodov, telekomunikacijskih vodov in objektov, rezervoarjev tekočih ali plinastih goriv ter v okolju, kjer je nevarnost eksplozije ali ognja, se morajo izdelati posebna navodila.
(3) Za bližino iz prejšnjega odstavka se šteje razdalja do 200 m oziroma tista oddaljenost, do katere segajo neželjeni učinki razstreljevanja.
3. Razstreljevalna dela v bližini visokonapetostnih
daljnovodov
164. Článok
Če se razstreljevanja opravljajo v bližini visokonapetostnih daljnovodov in drugih visokonapetostnih objektov, ki jih v času razstreljevanja ni mogoče izključiti, je treba uporabiti neelektrični način iniciranja min. Električno vžiganje nabojev je dovoljeno samo v primerih, ko ni nevarnosti, da bo zaradi bližine visokonapetostnih vodov v vodnikih omrežja za električno vžiganje nabojev induciran nevaren električni tok.
165. Článok
Varnostne razdalje, ki se morajo zagotoviti pri električnem vžiganju nabojev v bližini visokonapetostnih objektov, odvisno od vrste električnih detonatorjev, ki se uporabljajo, se določijo po tabeli št. 1.
Tabela 1
-----------------------------------------------------------------------------------
Vrsta visokonapetostnega Vrsta električnih detonatorjev
električnega voda
-----------------------------------------------------------------------------------
normalno občutljivi neobčutljivi visoko neobčutljivi
-----------------------------------------------------------------------------------
Visokonapetostni prosti
vod na lesenih stebrih 100 kV 10 m–25 m do 10 m do 10 m
Visokonapetostni prosti
vod na stebrih
110 kV–400 kV 50 m–100 m 25 m–50 m do 10 m
Visokonapetostni električni vodi
žel. prog in tramvajev
na enosmerni tok 200 m–500 m 100 m–200 m 10 m–100 m
-----------------------------------------------------------------------------------
4. Razstreljevanje v bližini radijskih oddajnikov
in radarskih postaj
166. Článok
(1) Pri razstreljevanju v bližini nepremičnih in premičnih radijskih oddajnikov in radarskih postaj, anten mobilne telefonije ter drugih naprav, ki ustvarjajo elektromagnetno polje tolikšne jakosti, da lahko v tokovodnikih za vžiganje nabojev inducira električni tok, ki zadostuje za vžig električnih detonatorjev, je treba uporabiti neelektrični način vžiganja min.
(2) Za nevarna elektromagnetna polja se štejejo polja, katerih jakost presega 0,18 W/m2 oziroma katerih jakost lahko v električnih detonatorjih ali v omrežju za električni vžig min inducira električni tok z jakostjo 0,18 A oziroma 1/3 nazivnega električnega toka, ki je potreben za vžig električnih detonatorjev.
(3) Varnostne razdalje, ki se morajo zagotoviti pri električnem aktiviranju nabojev v bližini radijskih oddajnikov in radarskih postaj so podane v tabeli št. 2.
Tabela 2
----------------------------------------------------------------------------------
Moč radijskega oddajnika ali radarja [W] Najmanjša varnostna razdalja [m]
----------------------------------------------------------------------------------
nad 1 do 5 15
nad 5 do 25 30
nad 25 do 50 50
nad 50 do 100 70
nad 100 do 250 120
nad 250 d
